Nazaj na:  

 

Pavle Jazbec, CEO Actual I.T. Group: "Pretirano varčevati se ne splača nikjer" (Intervju)

Pavle Jazbec, glavni izvršni direktor in član upravnega odbora skupine Actual I. T., meni, da bi boljše načrtovanje IKT-projektov dalo pospešek digitalizaciji slovenskega gospodarstva

Vabljeni k branju intervjuja, objavljenega v reviji Manager, 23. junij 2023.

Opravili ste že vrsto intervjujev, česa vas novinarji še nikoli niso vprašali, pa bi vi to pričakovali?

(smeh) No, tole vprašanje že sodi mednje. Sicer pa, kolikor mi spomin služi, me predstavniki medijev še nikoli niso vprašali, ali sem zadovoljen, pa bi to vsekakor pričakoval. Naj kar odgovorim – na splošno sem zadovoljen, Skupina Actual I. T. posluje zdravo, gradimo na dobrih temeljih. Sem tudi optimističen glede prihodnosti.

 

 

Od kod izvira vaš optimizem?

Iz stabilnega poslovanja in odličnih sodelavcev. En človek, čeprav genij, v poslu ne more narediti čudežev. Skupina ljudi pa lahko premika gore. Dobesedno. Prav zato sem hvaležen vsem zaposlenim, ki nam pomagajo veslati v pravo smer in hitreje dosegati postavljene cilje.

 

 

Ko ste že omenili analogijo veslanja. Actual izvira s Primorskega, ste eno redkih slovenskih IT-podjetij, ki ima v svojem naboru rešitve za pomorstvo. Je to donosna tržna niša?

Čeprav Actual res izhaja iz Kopra, smo danes povsod tam, kjer so naše stranke, torej v Kopru, Ljubljani, Žalcu, Žminju, Sarajevu … Omenjena niša je donosna, a ne na račun domačih strank, saj ima Slovenija le eno veliko pristanišče in majhen kos obale. Smo pa z nišnimi rešitvami na področju pomorske logistike že v več kot desetih državah, ne delujemo več le lokalno in regionalno, zdaj smo globalni igralec. Najbolj me veseli, da nam stranke priznajo, da naše rešitve suvereno konkurirajo drugim svetovnim ponudnikom programske opreme za upravljanje pristanišč. A to je le ena izmed naših zgodb o uspehu, za katero želimo, da dobi čim več naslednic.

 

 

Toda v svojem bistvu ste še vedno IT-podjetje, pravzaprav IKT-integrator?

Drži. Naša dodana vrednost v očeh strank je predvsem ta, da jim uresničimo IT-okolja, kakršna si želijo. Nekaterim tudi sami predlagamo, kako bi uredili posamezno področje. Pravzaprav naše svetovalne storitve od pojava digitalizacije poslovanja stalno rastejo. Imamo pa še dodatno prednost – kot IKT-integrator z več deset let izkušenj in zaposlenimi, ki premorejo tudi najnaprednejša znanja in certifikate, lahko obvladamo vsak, tudi na prvi pogled neizvedljiv IKT-izziv, saj imamo izjemno širino. Ta pride izredno prav pri povezovanju različnih »svetov«, bodisi podatkov, aplikacij, sistemov, omrežij, naprav, senzorjev, česarkoli. V posebno čast si štejem tudi to, da nas stranke večkrat pokličejo takrat, ko drugi ponudniki obupajo.

 

 

Pa ne bi bilo bolje, da bi že takoj poklicale vas?

Seveda bi bilo, a če imamo opravka z razpisi, kjer odloča najnižja cena, se pogosto pokaže, da so nekateri namenoma ali nenamenoma varčevali tam, kjer ne bi smeli. In potem rešitve ni, ta ne deluje, ali pa je v praksi neuporabna in jezi uporabnike.

 

 

Kje pa ne gre varčevati?

Povsod. Oziroma, takole bom dejal, pretirano varčevati se ne splača nikjer – ne v življenju ne v poslu, saj moraš sicer pogosto plačati dvakrat. Če pa ste z vprašanjem ciljali na področje informatike, potem bi podjetjem svetoval, naj nikar ne varčujejo na področju informacijske in kibernetske varnosti, saj se jim to lahko vrne kot bumerang. Dobri IKT-temelji so varni IKT-temelji. In le na njih lahko gradi tako posamezno podjetje kot tudi celotno gospodarstvo.

 

 

Pogosto slišimo, da absolutne varnosti ni. Se strinjate s to izjavo?

Se. Lahko pa dodam, da vsako podjetje lahko dvigne varnostno letvico bistveno višje in napadalcem močno oteži delo. V praksi pa v podjetjih pogosto vidimo, da imajo na stežaj odprta digitalna vrata. Potem pa se čudijo, kako sta se lahko zgodila napad in škoda.

 

 

Toda digitalna krajina je danes tako široka oziroma kar ogromna, da jo posamezno podjetje brez varnostnih strokovnjakov težko obvladuje?

Vse to je res. Je pa razlika v odnosu do kibernetske varnosti. Zakaj direktorji podjetij zaklepajo svoja vozila in domove, nameščajo ograje in izvajajo druge preventivne ukrepe? Če bi resnično razumeli nevarnosti, ki na podjetja prežijo v digitalnem svetu, bi se tudi raven in odnos do varovanja digitalnega premoženja krepko spremenila. Posebej zato, ker postaja premoženje podjetij vse bolj digitalno.

 

 

Toda to še vedno ne reši manka varnostnih strokovnjakov, s katerim se spoprijema ves svet?

Pravilno ugotavljate. Toda stroka že ima vsaj delno rešitev – vzpostavitev tako imenovanih varnostno-operativnih centrov, kjer zbrani varnostni strokovnjaki z različnih področij varujejo digitalno krajino podjetja. Posebej panožni varnostno-operativni centri so postali zelo priljubljeni, na primer za področje energetike ali bančništva.

 

 

Se tudi Actual I. T. vse bolj specializira za področje kibernetske varnosti?

Vsekakor. Varnost je že sicer del našega DNK-zapisa, strankam pa ponuja res pester nabor storitev in rešitev, za (skoraj) popolno kibernetsko varnost slehernega podjetja.

 

 

In to je?

Ponujamo varnost kot storitev, storitve aktivnega iskanja napadalcev in odkrivanja škodljivih kod, storitve odzivanja na varnostne incidente in celo vzpostavitev varnostno-operativnega centra ali varnostno-operativnega centra kot storitev. Na lokaciji podjetja ali v oblaku. Na našem dnevnem meniju najdete tudi varnostne preglede penetracijskimi testi in izobraževanja uporabnikov.

 

 

Z varnostjo v podjetjih je veliko dela...

S kibernetsko varnostjo ni šale. Danes je treba napadalce aktivno iskati, saj statistike kažejo, da so v sistemih in omrežjih podjetij že več mesecev pred dejanskim uničujočim napadom. Stalno spremljanje varnostnih vrzeli in odkrivanje ranljivosti morata postati praksa, na nas ponudnikih pa je, da strankam pripravimo razumljiva poročila in priporočila in pomagamo izobraževati zaposlene.

 

 

Veliko sva govorila o tem, kaj podjetjem ne pusti spati. Je kaj, kar vam ne pusti spati?

Seveda. Včasih se mi zdi, da sploh ne spim, saj so skrbi strank in zaposlenih tudi moje skrbi. Poleg tega se včasih tehnologija uporablja tudi za nečedne namene, kar me skrbi. Po drugi strani pa me pomirja dejstvo, da naši strokovnjaki sodelujejo pri pripravi zakonodaje, priporočil glede zasebnosti in obdelave zasebnih podatkov, da ne bomo vsi odvisni le od volje nekaj tehnoloških velikanov.

 

 

Smo Slovenci odvisni od tehnologije?

Tehnologije je v naših življenjih čedalje več. Hkrati pa se poglablja digitalna ločnica, bolje rečeno kar digitalni prepad, med tistimi, ki imajo dostop do digitalnih tehnologij, in tistimi, ki menijo, da jih ne potrebujejo. Vse to je povezano z ozaveščenostjo in izobraženostjo. Veseli me, da sodelujemo pri opremljanju šol z informacijsko tehnologijo ter svetujemo družbam o pomenu digitalizacije za njihovo osnovno dejavnost. Tako nismo le reaktivni ponudnik informacijskih rešitev, temveč aktivni član skupnosti, kjer prek različnih kanalov nagovarjamo družbo o pomenu, vrednosti, dobronamerni in varni uporabi IKT v dobro posameznika in družbe.

 

 

Ko sva že pri dobrobiti, me zanima tudi vaš komentar glede tega, da je tudi IKT eden večjih onesnaževalcev planeta?

Računalništvo in telekomunikacije imajo kumulativno resda negativen vpliv na okolje, a to predvsem zaradi visoke porabe energije. Panoga IKT namreč porabi okoli dva odstotka vse električne energije na svetu. To se mi sploh ne zdi veliko, zato verjamem, da bo IT v prihodnje ena tistih panog, ki bo najbolj »zelena«. Poskrbeti moramo predvsem za to, da se bodo podatkovni centri napajali z elektriko iz obnovljivih virov energije. Tudi nekatere naše stranke, predvsem banke, že zanimajo merila ESG, torej naš vpliv na okolje. Zato si prizadevamo delovati kar se da prijazno do planeta.

NAZAJ NA:  Actual I.T. Novice     |     Unistar novice     |     Astec novice     |     Itelis novice

Pavle Jazbec, CEO Actual I.T. Group: "Pretirano varčevati se ne splača nikjer" (Intervju)

Pavle Jazbec, glavni izvršni direktor in član upravnega odbora skupine Actual I. T., meni, da bi boljše načrtovanje IKT-projektov dalo pospešek digitalizaciji slovenskega gospodarstva

Vabljeni k branju intervjuja, objavljenega v reviji Manager, 23. junij 2023.

Opravili ste že vrsto intervjujev, česa vas novinarji še nikoli niso vprašali, pa bi vi to pričakovali?

(smeh) No, tole vprašanje že sodi mednje. Sicer pa, kolikor mi spomin služi, me predstavniki medijev še nikoli niso vprašali, ali sem zadovoljen, pa bi to vsekakor pričakoval. Naj kar odgovorim – na splošno sem zadovoljen, Skupina Actual I. T. posluje zdravo, gradimo na dobrih temeljih. Sem tudi optimističen glede prihodnosti.

 

 

Od kod izvira vaš optimizem?

Iz stabilnega poslovanja in odličnih sodelavcev. En človek, čeprav genij, v poslu ne more narediti čudežev. Skupina ljudi pa lahko premika gore. Dobesedno. Prav zato sem hvaležen vsem zaposlenim, ki nam pomagajo veslati v pravo smer in hitreje dosegati postavljene cilje.

 

 

Ko ste že omenili analogijo veslanja. Actual izvira s Primorskega, ste eno redkih slovenskih IT-podjetij, ki ima v svojem naboru rešitve za pomorstvo. Je to donosna tržna niša?

Čeprav Actual res izhaja iz Kopra, smo danes povsod tam, kjer so naše stranke, torej v Kopru, Ljubljani, Žalcu, Žminju, Sarajevu … Omenjena niša je donosna, a ne na račun domačih strank, saj ima Slovenija le eno veliko pristanišče in majhen kos obale. Smo pa z nišnimi rešitvami na področju pomorske logistike že v več kot desetih državah, ne delujemo več le lokalno in regionalno, zdaj smo globalni igralec. Najbolj me veseli, da nam stranke priznajo, da naše rešitve suvereno konkurirajo drugim svetovnim ponudnikom programske opreme za upravljanje pristanišč. A to je le ena izmed naših zgodb o uspehu, za katero želimo, da dobi čim več naslednic.

 

 

Toda v svojem bistvu ste še vedno IT-podjetje, pravzaprav IKT-integrator?

Drži. Naša dodana vrednost v očeh strank je predvsem ta, da jim uresničimo IT-okolja, kakršna si želijo. Nekaterim tudi sami predlagamo, kako bi uredili posamezno področje. Pravzaprav naše svetovalne storitve od pojava digitalizacije poslovanja stalno rastejo. Imamo pa še dodatno prednost – kot IKT-integrator z več deset let izkušenj in zaposlenimi, ki premorejo tudi najnaprednejša znanja in certifikate, lahko obvladamo vsak, tudi na prvi pogled neizvedljiv IKT-izziv, saj imamo izjemno širino. Ta pride izredno prav pri povezovanju različnih »svetov«, bodisi podatkov, aplikacij, sistemov, omrežij, naprav, senzorjev, česarkoli. V posebno čast si štejem tudi to, da nas stranke večkrat pokličejo takrat, ko drugi ponudniki obupajo.

 

 

Pa ne bi bilo bolje, da bi že takoj poklicale vas?

Seveda bi bilo, a če imamo opravka z razpisi, kjer odloča najnižja cena, se pogosto pokaže, da so nekateri namenoma ali nenamenoma varčevali tam, kjer ne bi smeli. In potem rešitve ni, ta ne deluje, ali pa je v praksi neuporabna in jezi uporabnike.

 

 

Kje pa ne gre varčevati?

Povsod. Oziroma, takole bom dejal, pretirano varčevati se ne splača nikjer – ne v življenju ne v poslu, saj moraš sicer pogosto plačati dvakrat. Če pa ste z vprašanjem ciljali na področje informatike, potem bi podjetjem svetoval, naj nikar ne varčujejo na področju informacijske in kibernetske varnosti, saj se jim to lahko vrne kot bumerang. Dobri IKT-temelji so varni IKT-temelji. In le na njih lahko gradi tako posamezno podjetje kot tudi celotno gospodarstvo.

 

 

Pogosto slišimo, da absolutne varnosti ni. Se strinjate s to izjavo?

Se. Lahko pa dodam, da vsako podjetje lahko dvigne varnostno letvico bistveno višje in napadalcem močno oteži delo. V praksi pa v podjetjih pogosto vidimo, da imajo na stežaj odprta digitalna vrata. Potem pa se čudijo, kako sta se lahko zgodila napad in škoda.

 

 

Toda digitalna krajina je danes tako široka oziroma kar ogromna, da jo posamezno podjetje brez varnostnih strokovnjakov težko obvladuje?

Vse to je res. Je pa razlika v odnosu do kibernetske varnosti. Zakaj direktorji podjetij zaklepajo svoja vozila in domove, nameščajo ograje in izvajajo druge preventivne ukrepe? Če bi resnično razumeli nevarnosti, ki na podjetja prežijo v digitalnem svetu, bi se tudi raven in odnos do varovanja digitalnega premoženja krepko spremenila. Posebej zato, ker postaja premoženje podjetij vse bolj digitalno.

 

 

Toda to še vedno ne reši manka varnostnih strokovnjakov, s katerim se spoprijema ves svet?

Pravilno ugotavljate. Toda stroka že ima vsaj delno rešitev – vzpostavitev tako imenovanih varnostno-operativnih centrov, kjer zbrani varnostni strokovnjaki z različnih področij varujejo digitalno krajino podjetja. Posebej panožni varnostno-operativni centri so postali zelo priljubljeni, na primer za področje energetike ali bančništva.

 

 

Se tudi Actual I. T. vse bolj specializira za področje kibernetske varnosti?

Vsekakor. Varnost je že sicer del našega DNK-zapisa, strankam pa ponuja res pester nabor storitev in rešitev, za (skoraj) popolno kibernetsko varnost slehernega podjetja.

 

 

In to je?

Ponujamo varnost kot storitev, storitve aktivnega iskanja napadalcev in odkrivanja škodljivih kod, storitve odzivanja na varnostne incidente in celo vzpostavitev varnostno-operativnega centra ali varnostno-operativnega centra kot storitev. Na lokaciji podjetja ali v oblaku. Na našem dnevnem meniju najdete tudi varnostne preglede penetracijskimi testi in izobraževanja uporabnikov.

 

 

Z varnostjo v podjetjih je veliko dela...

S kibernetsko varnostjo ni šale. Danes je treba napadalce aktivno iskati, saj statistike kažejo, da so v sistemih in omrežjih podjetij že več mesecev pred dejanskim uničujočim napadom. Stalno spremljanje varnostnih vrzeli in odkrivanje ranljivosti morata postati praksa, na nas ponudnikih pa je, da strankam pripravimo razumljiva poročila in priporočila in pomagamo izobraževati zaposlene.

 

 

Veliko sva govorila o tem, kaj podjetjem ne pusti spati. Je kaj, kar vam ne pusti spati?

Seveda. Včasih se mi zdi, da sploh ne spim, saj so skrbi strank in zaposlenih tudi moje skrbi. Poleg tega se včasih tehnologija uporablja tudi za nečedne namene, kar me skrbi. Po drugi strani pa me pomirja dejstvo, da naši strokovnjaki sodelujejo pri pripravi zakonodaje, priporočil glede zasebnosti in obdelave zasebnih podatkov, da ne bomo vsi odvisni le od volje nekaj tehnoloških velikanov.

 

 

Smo Slovenci odvisni od tehnologije?

Tehnologije je v naših življenjih čedalje več. Hkrati pa se poglablja digitalna ločnica, bolje rečeno kar digitalni prepad, med tistimi, ki imajo dostop do digitalnih tehnologij, in tistimi, ki menijo, da jih ne potrebujejo. Vse to je povezano z ozaveščenostjo in izobraženostjo. Veseli me, da sodelujemo pri opremljanju šol z informacijsko tehnologijo ter svetujemo družbam o pomenu digitalizacije za njihovo osnovno dejavnost. Tako nismo le reaktivni ponudnik informacijskih rešitev, temveč aktivni član skupnosti, kjer prek različnih kanalov nagovarjamo družbo o pomenu, vrednosti, dobronamerni in varni uporabi IKT v dobro posameznika in družbe.

 

 

Ko sva že pri dobrobiti, me zanima tudi vaš komentar glede tega, da je tudi IKT eden večjih onesnaževalcev planeta?

Računalništvo in telekomunikacije imajo kumulativno resda negativen vpliv na okolje, a to predvsem zaradi visoke porabe energije. Panoga IKT namreč porabi okoli dva odstotka vse električne energije na svetu. To se mi sploh ne zdi veliko, zato verjamem, da bo IT v prihodnje ena tistih panog, ki bo najbolj »zelena«. Poskrbeti moramo predvsem za to, da se bodo podatkovni centri napajali z elektriko iz obnovljivih virov energije. Tudi nekatere naše stranke, predvsem banke, že zanimajo merila ESG, torej naš vpliv na okolje. Zato si prizadevamo delovati kar se da prijazno do planeta.

Pavle Jazbec, CEO Actual I.T. Group: "Pretirano varčevati se ne splača nikjer" (Intervju)

Pavle Jazbec, glavni izvršni direktor in član upravnega odbora skupine Actual I. T., meni, da bi boljše načrtovanje IKT-projektov dalo pospešek digitalizaciji slovenskega gospodarstva

Vabljeni k branju intervjuja, objavljenega v reviji Manager, 23. junij 2023.

Opravili ste že vrsto intervjujev, česa vas novinarji še nikoli niso vprašali, pa bi vi to pričakovali?

(smeh) No, tole vprašanje že sodi mednje. Sicer pa, kolikor mi spomin služi, me predstavniki medijev še nikoli niso vprašali, ali sem zadovoljen, pa bi to vsekakor pričakoval. Naj kar odgovorim – na splošno sem zadovoljen, Skupina Actual I. T. posluje zdravo, gradimo na dobrih temeljih. Sem tudi optimističen glede prihodnosti.

 

 

Od kod izvira vaš optimizem?

Iz stabilnega poslovanja in odličnih sodelavcev. En človek, čeprav genij, v poslu ne more narediti čudežev. Skupina ljudi pa lahko premika gore. Dobesedno. Prav zato sem hvaležen vsem zaposlenim, ki nam pomagajo veslati v pravo smer in hitreje dosegati postavljene cilje.

 

 

Ko ste že omenili analogijo veslanja. Actual izvira s Primorskega, ste eno redkih slovenskih IT-podjetij, ki ima v svojem naboru rešitve za pomorstvo. Je to donosna tržna niša?

Čeprav Actual res izhaja iz Kopra, smo danes povsod tam, kjer so naše stranke, torej v Kopru, Ljubljani, Žalcu, Žminju, Sarajevu … Omenjena niša je donosna, a ne na račun domačih strank, saj ima Slovenija le eno veliko pristanišče in majhen kos obale. Smo pa z nišnimi rešitvami na področju pomorske logistike že v več kot desetih državah, ne delujemo več le lokalno in regionalno, zdaj smo globalni igralec. Najbolj me veseli, da nam stranke priznajo, da naše rešitve suvereno konkurirajo drugim svetovnim ponudnikom programske opreme za upravljanje pristanišč. A to je le ena izmed naših zgodb o uspehu, za katero želimo, da dobi čim več naslednic.

 

 

Toda v svojem bistvu ste še vedno IT-podjetje, pravzaprav IKT-integrator?

Drži. Naša dodana vrednost v očeh strank je predvsem ta, da jim uresničimo IT-okolja, kakršna si želijo. Nekaterim tudi sami predlagamo, kako bi uredili posamezno področje. Pravzaprav naše svetovalne storitve od pojava digitalizacije poslovanja stalno rastejo. Imamo pa še dodatno prednost – kot IKT-integrator z več deset let izkušenj in zaposlenimi, ki premorejo tudi najnaprednejša znanja in certifikate, lahko obvladamo vsak, tudi na prvi pogled neizvedljiv IKT-izziv, saj imamo izjemno širino. Ta pride izredno prav pri povezovanju različnih »svetov«, bodisi podatkov, aplikacij, sistemov, omrežij, naprav, senzorjev, česarkoli. V posebno čast si štejem tudi to, da nas stranke večkrat pokličejo takrat, ko drugi ponudniki obupajo.

 

 

Pa ne bi bilo bolje, da bi že takoj poklicale vas?

Seveda bi bilo, a če imamo opravka z razpisi, kjer odloča najnižja cena, se pogosto pokaže, da so nekateri namenoma ali nenamenoma varčevali tam, kjer ne bi smeli. In potem rešitve ni, ta ne deluje, ali pa je v praksi neuporabna in jezi uporabnike.

 

 

Kje pa ne gre varčevati?

Povsod. Oziroma, takole bom dejal, pretirano varčevati se ne splača nikjer – ne v življenju ne v poslu, saj moraš sicer pogosto plačati dvakrat. Če pa ste z vprašanjem ciljali na področje informatike, potem bi podjetjem svetoval, naj nikar ne varčujejo na področju informacijske in kibernetske varnosti, saj se jim to lahko vrne kot bumerang. Dobri IKT-temelji so varni IKT-temelji. In le na njih lahko gradi tako posamezno podjetje kot tudi celotno gospodarstvo.

 

 

Pogosto slišimo, da absolutne varnosti ni. Se strinjate s to izjavo?

Se. Lahko pa dodam, da vsako podjetje lahko dvigne varnostno letvico bistveno višje in napadalcem močno oteži delo. V praksi pa v podjetjih pogosto vidimo, da imajo na stežaj odprta digitalna vrata. Potem pa se čudijo, kako sta se lahko zgodila napad in škoda.

 

 

Toda digitalna krajina je danes tako široka oziroma kar ogromna, da jo posamezno podjetje brez varnostnih strokovnjakov težko obvladuje?

Vse to je res. Je pa razlika v odnosu do kibernetske varnosti. Zakaj direktorji podjetij zaklepajo svoja vozila in domove, nameščajo ograje in izvajajo druge preventivne ukrepe? Če bi resnično razumeli nevarnosti, ki na podjetja prežijo v digitalnem svetu, bi se tudi raven in odnos do varovanja digitalnega premoženja krepko spremenila. Posebej zato, ker postaja premoženje podjetij vse bolj digitalno.

 

 

Toda to še vedno ne reši manka varnostnih strokovnjakov, s katerim se spoprijema ves svet?

Pravilno ugotavljate. Toda stroka že ima vsaj delno rešitev – vzpostavitev tako imenovanih varnostno-operativnih centrov, kjer zbrani varnostni strokovnjaki z različnih področij varujejo digitalno krajino podjetja. Posebej panožni varnostno-operativni centri so postali zelo priljubljeni, na primer za področje energetike ali bančništva.

 

 

Se tudi Actual I. T. vse bolj specializira za področje kibernetske varnosti?

Vsekakor. Varnost je že sicer del našega DNK-zapisa, strankam pa ponuja res pester nabor storitev in rešitev, za (skoraj) popolno kibernetsko varnost slehernega podjetja.

 

 

In to je?

Ponujamo varnost kot storitev, storitve aktivnega iskanja napadalcev in odkrivanja škodljivih kod, storitve odzivanja na varnostne incidente in celo vzpostavitev varnostno-operativnega centra ali varnostno-operativnega centra kot storitev. Na lokaciji podjetja ali v oblaku. Na našem dnevnem meniju najdete tudi varnostne preglede penetracijskimi testi in izobraževanja uporabnikov.

 

 

Z varnostjo v podjetjih je veliko dela...

S kibernetsko varnostjo ni šale. Danes je treba napadalce aktivno iskati, saj statistike kažejo, da so v sistemih in omrežjih podjetij že več mesecev pred dejanskim uničujočim napadom. Stalno spremljanje varnostnih vrzeli in odkrivanje ranljivosti morata postati praksa, na nas ponudnikih pa je, da strankam pripravimo razumljiva poročila in priporočila in pomagamo izobraževati zaposlene.

 

 

Veliko sva govorila o tem, kaj podjetjem ne pusti spati. Je kaj, kar vam ne pusti spati?

Seveda. Včasih se mi zdi, da sploh ne spim, saj so skrbi strank in zaposlenih tudi moje skrbi. Poleg tega se včasih tehnologija uporablja tudi za nečedne namene, kar me skrbi. Po drugi strani pa me pomirja dejstvo, da naši strokovnjaki sodelujejo pri pripravi zakonodaje, priporočil glede zasebnosti in obdelave zasebnih podatkov, da ne bomo vsi odvisni le od volje nekaj tehnoloških velikanov.

 

 

Smo Slovenci odvisni od tehnologije?

Tehnologije je v naših življenjih čedalje več. Hkrati pa se poglablja digitalna ločnica, bolje rečeno kar digitalni prepad, med tistimi, ki imajo dostop do digitalnih tehnologij, in tistimi, ki menijo, da jih ne potrebujejo. Vse to je povezano z ozaveščenostjo in izobraženostjo. Veseli me, da sodelujemo pri opremljanju šol z informacijsko tehnologijo ter svetujemo družbam o pomenu digitalizacije za njihovo osnovno dejavnost. Tako nismo le reaktivni ponudnik informacijskih rešitev, temveč aktivni član skupnosti, kjer prek različnih kanalov nagovarjamo družbo o pomenu, vrednosti, dobronamerni in varni uporabi IKT v dobro posameznika in družbe.

 

 

Ko sva že pri dobrobiti, me zanima tudi vaš komentar glede tega, da je tudi IKT eden večjih onesnaževalcev planeta?

Računalništvo in telekomunikacije imajo kumulativno resda negativen vpliv na okolje, a to predvsem zaradi visoke porabe energije. Panoga IKT namreč porabi okoli dva odstotka vse električne energije na svetu. To se mi sploh ne zdi veliko, zato verjamem, da bo IT v prihodnje ena tistih panog, ki bo najbolj »zelena«. Poskrbeti moramo predvsem za to, da se bodo podatkovni centri napajali z elektriko iz obnovljivih virov energije. Tudi nekatere naše stranke, predvsem banke, že zanimajo merila ESG, torej naš vpliv na okolje. Zato si prizadevamo delovati kar se da prijazno do planeta.

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo prikaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?