Zasebnost v času korone: nadzirati virus, ne ljudi

V času, ko je pandemija v polnem razmahu, se z zaostrovanjem ukrepov za zajezitev koronavirusa po vsem svetu med državljani pojavljajo prenekatere skrbi, povezane z zasebnostjo. In medtem ko se tehnični del naše ekipe posveča zlasti kibernetski varnosti pri delu od doma ter temu, kako se na spletu ustrezno zaščititi, je prav, da nekaj besed namenimo tudi zasebnosti, povezani z ukrepi za zajezitev prenosa virusa in sledenjem našim mobilnim napravam.

V želji nadzorovati virus in njegovo širjenje ter omejevati kontakte, preko katerih se širi, se kaj hitro lahko zgodi, da smo bolj kot virus sam v resnici nadzorovani državljani. Evropska unija države članice sicer poziva k uporabi predvsem anonimiziranih in agregiranih podatkov o mobilnih napravah in njihovem gibanju (mimogrede, na to temo je statistični prispevek po državah pripravil Google, ki mu mnogi uporabniki zaupajo sledenje svojega premikanja), vendar pa si – kljub želji po usklajenem pristopu – članice tovrstna navodila lahko razlagajo različno. Tako v mnogih državah nastajajo aplikacije (njihovo podrobnejšo analizo najdete na tem naslovu), ki v zelo različni meri varujejo posameznikovo zasebnost; gre zlasti za razlike v zbiranju in shranjevanju (ter tipu) podatkov, namenu zbiranja in nenazadnje tudi deljenju in prenosu tretjim osebam.

 

Skupina evropskih raziskovalcev je tako razvila aplikacijo PEPP-PT, kjer se telefoni med seboj »prepoznavajo« preko povezave Bluetooth, med napravama pa se prenaša le anonimizirani ID. Pod določenimi pogoji (po epidemiološko pomembnem stiku) je uporabnik obveščen, da je do stika prišlo, ne pa tudi o tem, kje in s kom. Podobno aplikacijo so razvili v Singapurju, le s to razliko, da ta uporabniški ID povezuje z uporabnikovo telefonsko številko in tako ne zagotavlja anonimizacije. Varnostni mehanizem tam predstavlja zagotovilo, da se podatki zbirajo in uporabljajo zgolj v okviru in času epidemije. Medtem so v ZDA in Združenem kraljestvu razvili aplikacije za zbiranje informacij o simptomih, predvsem z namenom širjenja znanja in ocenjevanja tveganja. Te aplikacije zbirajo tako posebne vrste osebnih podatkov (zdravstvene) kot tudi kontaktne podatke, s katerimi je mogoče posameznika določiti. Služijo raziskovanju virusa, ne pa tudi njegovi zajezitvi. Geolokacije uporabnikov zbira izraelska aplikacija, še korak dlje pa so šli Poljaki, kjer vladna aplikacija poleg geolokacije zbira tudi fotografije državljanov (na zahtevo), vse skupaj pa povezuje z naborom kontaktnih podatkov. Gre za uradno aplikacijo ob odreditvi karantene. Uporabnik naj bi sicer imel možnost zavrniti uporabo aplikacije, posledično pa bi ga v domači karanteni sporadično obiskovali policisti. V nasprotju s tem in skrb vzbujajoči so zlasti neuradni podatki o »prisilnem sodelovanju« državljanov, kjer naj bi oblasti za potrjeno okužene uporabnike v nekaterih primerih uporabniške profile izdelale kar same.

 

Najmanj kritik so tako prejele aplikacije, ki podatke anonimizirajo (denimo ID uporabnika, ki ga ni več mogoče povezati s podatki določljivega uporabnika), tiste, katerih uporaba je prostovoljna (njihova neuporaba nima negativnih posledic za posameznika), in pa tiste, ki podatke shranjujejo na napravi in jih ne prenašajo ali hranijo na strežniku.

 

V Sloveniji je do dneva pisanja članka (12. 4. 2020) pozitiven rezultat testa za SARS-CoV-2 prejelo 1.212 oseb. Od tega jih je 152 že ozdravelo, 95 je hospitaliziranih, 55 pa jih je umrlo (vir: NIJZ in UKOM). Potrjeno okuženih ljudi, ki se nahajajo izven bolnišnic in naj bi bili predmet spremljanja, je torej 910. Izmed 2.094.060 državljanov, kolikor jih beleži Statistični urad RS, je to manj kot pol promila prebivalstva. Kakršnikoli ukrepi, ki bi zaradi manj kot polovice promila prebivalstva vplivali na vse državljane, bi torej morali biti dobro premišljeni in predvsem sorazmerni.

 

Ob tem je največje ter najbolj pereče vprašanje prav to, kako etično in na primeren način uskladiti težnjo po varovanju javnega zdravja in varnosti s pravico do zasebnosti in osebne integritete posameznikov. Evropa je v tem oziru na dobri poti, kajti mednarodna iniciativa raziskovalcev PEPP-PT pri svojem delu ne namerava dopustiti, da bi zdravstvena kriza skrhala zasebnost, za katero so se borile generacije pred nami.

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih