Varne zračne komunikacije – z golobi!
Ameriška vojska je komunikacijo z golobi pismonoši uporabljala med leti 1917 in 1957, ko je naposled ocenila, da je tehnološki napredek na področju komunikacij dosegel ustrezen nivo – in vzdrževanje in urjenje poštnih golobov ni bilo več ekonomsko smiselno in potrebno. A kot se tako rado primeri – se nekateri dogodki iz zgodovine lahko ponavljajo.
V dobi elektronskih komunikacij se včasih zgodi, da bi kako sporočilo radi poslali neopaženo. Če ga v elektronski obliki pošiljamo nekaj 100 km daleč, nismo skoraj nikoli lastniki celotne poti/povezave, zato ne moremo vedeti, kdo vse uradno ali neuradno prisluškuje ali samo vzorči prometne karakteristike. Poročilo sámo verjetno ne bo dešifrirano, vendar obstaja sled o toku, torej o obstoju sporočila.
Idealni zračni nosilec, ki se mu z leti kapaciteta povečuje, se sam razmnožuje, se usmerja po neznanih usmerjevalnih protokolih in potuje v 3D- namesto 1D-prostoru (žice), je tako spet pritegnil pozornost – vojske, seveda. Ta namreč zopet razmišlja o golobih pismonoših. No, v Iranu je teorija že v praksi, saj so tamkajšnji organi pregona že pred desetletjem »aretirali« več golobov, kateri so bili osumljeni vohunjenja na jedrskem objektu.
