Predlog novih digitalnih davčnih pravil
Evropska unija pospešeno spodbuja digitalno poslovanje med državami članicami. Eno izmed večjih zavor ali sider pa predstavljajo trenutna davčna pravila, ki so bila pisana še v času pred hitrim tehnološkim napredkom in so zato na marsikaterem področju neustrezna za današnje razmere.
Digitalna podjetja, torej taka brez fizične prisotnosti in s prodajo izključno prek spleta, so bila še pred dvema letoma obravnavana drugače kot klasična – z davčnega vidika je bila njihova davčna stopnja kar za polovico nižja od davčne stopnje tradicionalnih podjetij. Reforme so na poti, saj je EU že pripravila predlog novih davčnih pravil, seveda v smeri pravičnejših davkov za vsa podjetja in posledično enakih pogojev. Dobiček pravnih oseb, klasičnih ali spletnih, naj bi bil tako obdavčen tam (beri: v državah), kjer imajo podjetja pomembne stike z uporabniki prek digitalnih kanalov. Dodaten predlog pa predvideva uvedbo t. i. davka na digitalne storitve. Tega bi države članice EU morale uvesti za določene digitalne dejavnosti, od katerih ustvarjajo prihodke v uniji. Med tovrstne dejavnosti sodijo prodaja spletnega oglasnega prostora, t. i. digitalno posredništvo ter morebitna prodaja podatkov spletnih uporabnikov. Ker bi tovrstna digitalna davčna obdavčitev prinesla še več birokracije za drobiž – predlagana davčna stopnja znaša 3 odstotke vseh spletnih prihodkov podjetja – EU predlaga, da bi digitalni davčni zavezanci postala le podjetja (beri: velikani), katerih digitalno poslovanje presega 750 milijonov oziroma obdavčljivi letni prihodki presegajo 50 milijonov evrov (torej takih, ki jih podjetje ustvari na ozemlju EU).
