Miran Boštic 

 

Intervju

 

Podjetje Unistar vodite že četrt stoletja. Kako se je v tem času spremenilo poslovanje v panogi IT?

 

Začetki so bili romantični, ne le zaradi drugačnih časov, temveč tudi zaradi samega tehnološkega razvoja. Informacijske tehnologije so igrale drugačno vlogo, niso bile vseprisotne tako kot danes. Pred 25. leti v slovenskem poslovnem prostoru ni bilo elektronske pošte in mobilne telefonije. Poslovanje se je odvijalo počasneje, predvsem pa bolj osebno. Vedno sem odletel ali pa se odpeljal na sestanek in se vrnil bodisi s pogodbo bodisi praznih rok. Kot mlado podjetje smo se v Unistarju stalno učili in usvajali nove tehnologije. Razvoj so narekovale potrebe strank. Danes smo precej večje podjetje in tudi naredimo bistveno več, a je to hkrati tudi večja odgovornost, saj si napak ne moremo privoščiti. Tudi konkurence na področju IT je bistveno več, saj je globalno poslovanje s seboj prineslo povsem novo dimenzijo tržnega boja.

 

V Sloveniji veljate za srednje veliko podjetje, v tujini za »palčka«. Vam taka oznaka ustreza?

Danes v skupini Unistar LC zaposlujemo 130 ljudi in posledično skrbimo za usodo njihovih družin, poleg tega pa za naša podjetja dela tudi veliko podjetij in podizvajalcev. Za plače, prispevke, davke in druge stroške potrebujemo štiri milijone evrov letno, največji dosežek je, da nam vsako leto znova uspe toliko zaslužiti in izplačujemo plače redno, brez dneva zamude.
Velikost podjetja je nekakšno izhodišče. Tista najmanjša so najbolj prilagodljiva, velike korporacije pa se na številne spremembe odzivajo relativno počasi. Srednja velikost je kot nekakšna srednja pot – zelo dobra izbira. Po eni strani naše poslovanje ni tako zelo drago, zato smo konkurenčni s ceno storitev, hkrati pa stranke vedo, da bo delo opravljeno, saj imamo na voljo dovolj strokovnjakov. Da to drži, bomo kmalu dokazali na zahtevnejših trgih v svoji regiji.

 

Kam se odpravljate?

V naslednjih letih nameravamo svojo dejavnost širiti ali celo preseliti v regijo Adriatic, predvsem bolj na zahod, kjer se da dosegati boljše urne postavke. Začeli bomo z odprtjem poslovalnic v Trstu in Celovcu, zaključili pa kot holding s sedežem nekje v središču Evrope. Celovec in Avstrijo sam dobro poznam, saj sem tam začel poslovno pot. Trst pa je Sloveniji in Slovencem zemljepisno naklonjen in nerazumljivo se mi zdi, kako ga ekonomsko zanemarjamo.

 

Mar se Unistar seli iz Slovenije?

To bomo še videli. Če ne bo res nujno, bomo v Sloveniji ostali prisotni v zdajšnjem obsegu.

 

Letos ste ustanovili holding Alterna. Bo na njem temeljila vaša prihodnost?

V holdingu želimo združiti kapitalsko moč. Naprej potrebujemo podjetje, ki bo upravljalo vse nepremičnine in skrbelo za storitve, ki jih potrebujejo vse družbe, finančno-računovodska služba, pravna pisarna, kadrovska služba itd. Tako so lahko hčerinska podjetja resnično usmerjena v svoje osnovne dejavnosti in pregledno poslujejo. Hkrati pa ponujamo lastninsko oziroma kapitalsko sodelovanje aktivnim sodelavcem, torej zaposlenim v hčerinskih podjetjih. Tako dosežemo maksimalno angažiranost aktivnih solastnikov. V končni shemi je tako holding večinski, več kot 50-odstotni lastnik hčera, ostali deleži pa so razdeljeni med vodstvom in zaposlenimi. Nameravamo pripojiti, dokupiti ali ustanoviti toliko podjetij, kolikor bo poslovnega zanimanja in prostorskih zmožnosti.

 

Številna domača podjetja iz panoge IKT so v zadnjih letih doživela pravcati poslovni šok, saj se niso pravočasno prilagodila spremembam na trgu. Kako ste se odrezali v svojem podjetju?

Zadnjih pet let je bilo resnično najtežjih v našem 25-letnem poslovnem obdobju. A ne zgolj po naši krivdi, tudi država, ki je zadolžena za postavljanje zdravih temeljev gospodarskega okolja, je povsem odpovedala. Politika in gospodarstvo preprosto nista prepoznala, kakšno konkurenčno prednost bi lahko pridobila z uporabo sodobnih orodij in znanj. Zato pa lahko danes hitro vidimo, kdo je delal dobro in kdo slabo. Tiste družbe, ki so ugotovile, da so informatika in naložbe v informatiko pravzaprav naložba v boljše, učinkovitejše, hitrejše, skratka konkurenčnejše poslovanje, so danes med lomilci krize. Nasprotno pa tista, ki gledajo na ta orodja zgolj z vidika stroškov, preprosto ne morejo več dohajati prvih.

 

In prav vsesplošno varčevanje je bil in še vedno je tak priljubljen, če ne kar univerzalen ukrep?

Za slovenski trg in podjetja na njem velja, da so pas zategnila na zadnjo luknjo po načelu »šparati moramo, pa naj stane, kar hoče«, zdaj pa so v položaju, ko se dodatnih prihrankov ne da več iztisniti. Posledično za zagon poslovanja in inoviranje ni potrebnih svežih sredstev pa tudi pretirana previdnost bank podjetjem ni v pomoč.
Samo tisti, ki so zategnili pas oziroma omejili stroške, akumulirano razliko pa vložili v nove priložnosti, so danes konkurenčni. V današnjem konkurenčnem okolju imajo namreč prednost tista podjetja, ki se znajo na podlagi zbranih informacij hitro prilagoditi potrebam trga in okolja, v katerem delujejo, dobro poznajo svoje ciljne skupine in načine, kako jih pridobiti.

 

Danes se smeji le redkim informatikom. So vaši zaposleni med njimi?

Verjamem, da so. Ne nazadnje je naš temeljni poslovni cilj zadovoljstvo vseh udeležencev, tako strank kot zaposlenih. Jaz ga imenujem veriga sreče. Če kdor koli v verigi ni zadovoljen, potem prej ali slej tak člen popusti. Zato si stalno prizadevamo za zadovoljstvo vseh udeleženih, merjenje in nadzor zadovoljstva, seveda pa želimo pričakovanja strank in zaposlenih vedno tudi nekoliko preseči. To od nas zahteva obvladovanje vseh veščin vodenja, upravljanja, sledenja, predvsem pa dober občutek. Moji sodelavci niso zgolj zaposleni, ampak so dejansko vključeni v poslovni proces, komunikacija je praktično 24-urna in odzivnost takojšnja. S sodelavci ne hodimo v službo, temveč po potrebi komuniciramo ob vsaki uri. Klasičnega 8-urnega delovnika že dolgo ni več.

 

Na katerih rešitvah in storitvah boste gradili prihodnost poslovanja?

Trendi in usmeritve so znani. To so in bodo storitve v oblaku. Te so seveda obstajale že prej, le da so se uporabljali drugi izrazi. Gre pač za popolno storitev, ki jo naročnik najema. Ponudnik pa seveda, zaradi večje zmogljivosti, vse procese optimizira in poceni, jih hkrati standardizira in zraven še nekaj zasluži.

 

Toda računalniški oblaki in z njimi povezane storitve se v Sloveniji počasi »prijemajo«?

Slovenci imamo poseben odnos do lastnine, o tem pričajo že nepremičnine in avtomobili. Ta odsev seže tudi na področje informatike, vsak bi rad imel podatkovni center in škatle pri sebi, pa čeprav to ni smotrno niti iz ekonomskega, niti varnostnega vidika. Veliko informatikov še vedno razmišlja v smeri, da njihove storitve, če pride do popolnega najema, ne bodo več potrebne, kar seveda ne drži. Le njihova vloga bo iz delno vzdrževalne postala predvsem razvojna in kot taka bistveno bolje finančno nagrajena.
Naša priložnost in hkrati naloga je prepričati stranke, da je naložba v sodobno informatiko naložba, ki se izplača. Ni strošek, ki ga je treba zbiti na minimum. Podjetja, ki so izkoristila analitično prednost informatike in uporabljajo sodobna orodja, so danes na trgu zelo uspešna in prilagodljiva.

 

Nameravate v prihodnje v poslovanje uvesti še kakšne večje spremembe, ki bi lahko pomembno vplivale na poslovne rezultate?

Največje načrte sem že razkril. Prodor na tuje trge. Tam je naše delo bolje nagrajeno, doma se vse prevečkrat dogaja, da je visoko usposobljen in izobražen inženir plačan bistveno manj kot kateri koli storitveni obrtnik.
Ne nazadnje vemo, kaj znamo in zmoremo. Podjetje ve, da se ne more primerjati z velikimi mednarodnimi IT-igralci na področju velikih številk. Glede na značilnosti trga smo se usmerili na dolgoročno sodelovanje s podjetji, rednimi strankami in tako zagotovili stabilen in predvidljiv denarni tok po načelu »raje manj, ampak varneje in na dolgi rok«. Verjamem, da bomo z novimi projekti poslovanje dvignili še na višji nivo.

  "Tiste družbe, ki so ugotovile, da so informatika in naložbe v informatiko pravzaprav naložba v boljše, učinkovitejše, hitrejše, skratka konkurenčnejše poslovanje, so danes med lomilci krize."

 

 

 

 

 

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih