Ko se nadzornik spremeni v nadzorovanega
Kaže, da zlepa ne bo konec popolnih začetniških napak pri načrtovanju in izvedbi varnostnih rešitev. Policija v več ameriških zveznih državah v namene dokumentiranja postopkov uporablja majhne kamere, pritrjene na oblačila ali čelade policistov.
Po zaključku akcije lahko posnetke shranijo na računalnike na policijski postaji, saj lahko posamezen posnetek v nadaljevanju rabi tudi kot dokazno gradivo. Vse lepo in prav, če ne bi bile prisotne resne težave, in sicer:
- V kamere, ki jih uporabljajo policisti, je relativno enostavno vdreti, sploh tiste, ki podpirajo brezžično povezavo (pa tudi tiste, ki premorejo USB-vtič).
- Ob vdoru je mogoče pogledati posnetke, jih pobrisati ali celo nadomestiti z drugimi. Glede na sposobnosti programov za urejanje videoposnetkov ni težko posnetka spremeniti tako, da kaže nekaj drugega namesto tistega, kar se je zares zgodilo.
- Kamera z brezžično povezavo oddaja lastno identifikacijo, ki ni zakrita. S tem okolici omogoča, da ugotovi, kje se nahaja policist. Potencialni kriminalec lahko ve, kje se nahaja policist, obratno pa seveda ne velja.
- Na kamero je mogoče namestiti tudi vohunsko programsko opremo ali virus, ki se aktivira ob vstopu v omrežje.
Med boljšimi in dražjimi modeli policijskih kamer je bilo na preizkusu kar 80 % ranljivih. Cenejših sploh niso preskušali.
