Komentar: Je izsiljevalski virus WannaCry res nekaj najhujšega, kar se vam lahko zgodi?

V petek, 12. maja se je zgodba o izsiljevalskem virusu WannaCry razširila po celem svetu. Splošno mnenje je, da je to najhujši kibernetski napad do sedaj. Na žalost to ne drži. Vsekakor so iz zgodovine poznani virusi, ki so razpršeno povzročili več gospodarske škode (ILoveYou, Mellissa, Conficker …), da ne omenjamo škode, ki sta jo povzročila Stuxnet v iranski jedrski proizvodnji ter kombinacija virusov KillDisk in BlackEnergy, ki sta bila uporabljena za ciljani napad na ukrajinsko elektrodistribucijo.

Pa tudi vsi omenjeni niso najhujši napadi. Najhujši napadi so tisti, ki jih ne zaznamo.

Izsiljevalski virusi so po definiciji odkriti – zelo jasno sporočijo, da smo bili uspešno napadeni. Odkupnine niso visoke, tipično znašajo nekaj sto evrov na delovno postajo. Napadi, ki povzročijo onemogočanje storitve, so tudi odkriti (Ukrajina). Nevarnejši so napadi, ki delno degradirajo storitve (Stuxnet), najnevarnejši pa so tisti, ki uspejo prodreti do informacij, jih določen čas izrabljajo ter se po določenem času umaknejo in za sabo pobrišejo vse sledi.

Še preden je WannaCry uspel z izkoriščanjem varnostnih pomanjkljivosti Microsoftovih operacijskih sistemov, so to isto pomanjkljivost izkoristili drugi virusi (napadi). Zaenkrat so bili odkriti najmanj trije. Vsi napadi so se začeli že aprila in so tako bili razviti pred WannaCry, njihova metoda pa je mnogo nevarnejša, saj je njihov začetni namen, da ostanejo skriti in prevzamejo stalen nadzor nad okuženimi delovnimi postajami in strežniki, ki se nato lahko izkoristijo za različne namene. Morebiti najzanimivejša metoda je CryptoCurrency Mining, ki ga izvaja virus, imenovan AdylKuzz. Ta virus izkorišča procesorsko moč okuženega gostitelja za pridobivanje kripto valute. Okuženi uporabnik zazna le degradacijo zmogljivosti gostitelja in nima neposredne škode.

 Z verigo sreče do novih uspehov

Družba Unistar PRO letos praznuje 25. obletnico. Direktor Miran Boštic ve, da upravlja z znanjem in sposobnostmi več kot sto strokovnjakov, zato bo podjetje usmeril na zahtevnejša zahodna in severna tržišča.

Preberi celoten intervju.

 

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih